© Autor: Martin Retelj , Webmaster: Igor Kriznar, 24.10.2010, Impressum Zgodovina in sedanji trenutek slovenske župnije Frankfurt Začetki slovenske katoliške župnije v Frankfurtu segajo pred leto 1964, ko je ta ali oni slovenski duhovnik zbiral Slovence  k  maši ali podelitvi drugih zakramentov, zlasti krsta in poroke. To sta bila zlasti dr. Franc Felc in dr. Janez Zdešar. Z aprilom 1964 začne delovati na področju škofij Freiburg, Speyer, Trier,  Limburg, Mainz in Fulda dr. Franc Prijatelj. Sedež tega velikega misijona je bil v Mannheimu. V decembru 1970 je prišel še en duhovnik, Jože Cimerman, ki je prevzel južni del (škofije Freiburg, Trier in Speyer), dr. Prijatelj pa severni del (škofije Limburg, Mainz, Fuldo in Würzburg); do septembra 1971 je stanoval še vedno v Mannheimu, nakar se je preselil v Frankfurt na Textorstraße v Sachsenhausnu. Od oktobra 1977 do januarja 2005 je bil sedež župnije na Holbeinstr. 70 v Frankfurtu. Od januarja 2005 pa je sedež župnije v Oberradu, Mathildenstr. 30 a, 60599 Frankfurt. Bogoslužje v Frankfurtu je bilo prva leta na dveh krajih: v kapeli hiše Kolpinghaus in v Griesheimu, kasneje samo v križniški cerkvi (Deutschorden), sedaj je pri klaretincih oziroma v cerkvi Herz Marien. Velika večina Slovencev je ekonomskih izseljencev oziroma zdomcev in so začeli prihajati na to področje po letu 1960. Nekaj malega so prišli že prej  zlasti kot politični pa tudi ekonomski priseljenci. Doma so iz vseh koncev Slovenije, največ pa jih izvira iz Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric ter Haloz kakor tudi iz drugih predelov Štajerske. Manj jih je iz Dolenjske, še manj pa iz Gorenjske, Notranjske in Primorske. V začetku so bili naseljeni v večjih mestih kot so Frankfurt in Offenbach, Mainz in Wiesbaden, Darmstadt ter v severnem delu Hessna, v Lichu. Sedaj pa so naseljeni v več kot 250 mestih in naseljih po Hessnu in Rheinland-Pfalzu (kolikor tudi del teh dežel spada v škofiji Limburg in Mainz), nekateri pa tudi v Baden -Würtenbergu in Thüringenu, kajti škofiji Mainz in Fulda segata nakaj malega tudi v ti dve deželi.  Sedanja župnija oziroma njen župnik je pristojen za Slovence v škofijah Limburg, Mainz in Fulda. To ozemlje obsega 23.692 km² in ima 6.914.494 prebivalcev. Od tega je 1.806.048 katoličanov, kar znese 26,12% vseh prebivalcev (stanje decembra 2012). Župnija ima okrog 2000 članov (imamo preko 1600 naslovov družin ali posameznikov). Redno bogoslužje je vsako nedeljo v Frankfurtu (enkrat na mesec popoldne, trikrat dopoldne); prav tako ob nedeljah je maša trikrat na mesec v Mainzu; ob sobotah je enkrat na mesec maša v Darmstadtu ter enkrat na mesec (na nedeljo) v Lichu, občasno po dogovoru pa tudi v Kasslu. Dvakrat na leto imamo v Frankfurtu večjo prireditev (martinovanje in pustovanje), sicer pa več manjših: romanja v januarju v Ilbenstadt, v postu v Marienthal, v maju v Maria Sternbach, v juniju v Maria Einsiedel, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in miklavževanje. Poleg tega župnija sodeluje tudi pri nekaterih škofijskih praznovanjih in prireditvah, pa še kaj izrednega pride tekom leta. V zadnjem času je vsako leto ali skoraj vsako leto nekaj krstov, vsakih nekaj let nekaj prvoobhajancev in birmancev, poroke so bolj redke, pogrebi pa večinoma v domovini. Toliko večja pa je potreba po obiskovanju vseh, zlasti še starejših, v več kot 250 krajih zveznih dežel Hessen in deloma Rheinland-Pfalza, pa tudi Baden- Würtenberga in Thüringena. Zlasti oddaljeni si želijo poleg pisnega stika preko župnijskega oznanila Med nami povedano in revije Naša luč tudi osebnih obiskov in pogovorov. Duhovniki, ki so delovali med Slovenci v tej župniji: - pred letom 1964 občasno dr. Janez Zdešar in dr. Franc Felc; - od aprila 1964 do januarja 1972 dr. Franček Prijatelj (3. 01. 1972 se je smrtno ponesrečil) - od januarja 1972 do julija istega leta občasno p. Janez Sodja, dr. Janez Zdešar in Ciril Turk - od julija 1972 do novembra 1975 dr. Edo Škulj; - od novembra 1975 do oktobra 1991 Mirko Jereb (umrl 9. oktobra 1993); - od oktobra 1991 do septembra 1996 Janez Modic; - od septembra 1996 naprej Martin Retelj.